Zaupanje je pogoj za občutek varnosti, ta pa za pripadnost.
Ustvarjanje varnosti se kaže v malenkostih in signalih na ključnih točkah:
- poudari, da poslušaš: drža in izraz na obrazu sta izredno pomembna (glava rahlo nagnjega naprej, brez mižikanja, dvignjene obrvi, edini zvok je pritrjevanje za spodbujanje govorca); zmanjšaš tudi prekinjevanje (gladko izmenjevanje je dober pokazatelj povezane skupine)
- pokaži svojo zmotljivost, še posebej, če si v vlogi vodje: naravno je, da poskušaš skriti svoje slabosti, a to je z vidika varnost napačna poteza; nisi nepremičen v svojih mnenjih, iščeš mnenja drugih - to sproži odziv oz. razmišljanje “Kako lahko pomagam?”
- z veseljem sprejmi sporočilo: ključen moment pri ustvarjanju varnosti je, ko ekipa deli slabe novice ali povratne informacije - sporočila ne smemo zgolj tolerirati, ampak ga sprejeti; ne le, da sporočevalca ne kritiziraš, ampak ga objameš in mu poveš, da si informacijo potreboval; to je edini način, da se bodo počutili dovolj varno, da tudi naslednjič delijo informacije
- pripravi predogled bodoče povezave: poveži trenutno stanje s končnim ciljem, če se zadeve nadaljujejo v pozitivni smeri (zvezde so vzor mladim igralcem)
- prekomerno se zahvali: v najuspešnejših skupinah slišiš več zahval, kot bi pričakoval - a to je manj povezano s samimi zahvalami in bolj z potrjevanjem odnosov (ne gre zgolj za izkaz hvaležnosti, ampak iztočnic za varnost, povezavo in motivacijo)
- posveti se procesu izbire sodelavcev: sporočanje kdo pride v ekipo in kdo jo zapusti je izredno močen signal tudi za ostale člane
- odstrani gnila jabolka: najboljše skupine imajo izredno nizko toleranco do slabega vedenja in so učinkovita tudi pri poimenovanju (“No Dickheads”)
- ustvari varne prostore, kjer se srečujejo ideje: pomembnost dizajna kot vzvoda za povezanost in interakcije (pomemben je prostor za odmore, kvaliteta hrane, ki spodbuja druženje, velikost miz, ipd.)
- zagotovi, da imajo vsi glas: npr. pravilo, da se ne sme noben sestanek končati, brez da bi vsak nekaj povedal; 1 na 1 sestanki in vsakega zaposlenega vprašaš kaj ti je tu najbolj všeč, kaj ti je najmanj všeč, kaj bi spremenil, če bi bil vodja
- poberi smeti: vodi z zgledom, naj nobeno delo ne bo prenizko, da se bi ga lotil; pokaži enakovrednost (npr. pri parkirnih mestih, plačevanju računov v restavracijah,…)
- izkoristi pomembne trenutke: ko vstopimo v novo skupino, se hitro odločimo, če se bomo povezali, zato je treba te trenutke skrbno načrtovati; pripadnost sporočaj predvsem takrat, ko je oseba najbolj pripravljena, da to sporočilo sprejme
- povratnih informacij ne deli v obliki “sendviča”: v praksi ne deluje, ljudje se osredotočijo ali na pozitivne ali pa na negativen del; uspešne skupine oba dela ločijo - negativen feedback skozi dialog (najprej vprašaš, če želi povratno informacijo, potem pa pogovor, ki je osredotočen na rast), pozitiven feedback pa skozi jasne signale prepoznavanja in hvale
- sprejmi zabavo: smeh ni samo smeh, je najbolj osnoven signal varnosti in povezav
