Ni vedno potrebna dodatna raziskava in iskanje novih podatkov. Ne zapravljaj časa drugih s tem, da prikriješ svojo neodločnost. Odločitev zahteva tako presojo, kot tudi pogum.
V odločitev mora biti vgrajeno podajanje povratnih informacij. To omogoča nenehno testiranje domnev in pričakovanj, na podlagi dejanskih dogodkov v realnem svetu.
Če že vnaprej želiš določen rezultat, boš lahko našel tudi dejstva, ki opravičujejo želeno odločitev. Gre za ti. “confirmation bias”.
Ali je odločitev res potrebna?
- Ena od alternativ je vedno tudi to, da ne narediš ničesar.
- Če je odgovor na “Kaj se bo naredilo, če ne naredimo nič” preprosto “uredilo se bo samo od sebe”, potem se ne vmešavaj.
Odločitve miso končne – ne izgubljaj preveč časa za odločitve, ki jih lahko enostavno popraviš. “You can always un-fuck the script later.” Raziskave kažejo, da ko sprejmeš odločitev, ki jo ne moreš spremeniti, si bolj srečen (ker si opravučuješ odločitev). Če si lahko premisliš, pa nisi tako srečen (ker nenehno razmišljaš, če je potrebna sprememba).
Za vsak problem, s katerim se soočiš, nadi 2 rešitvi.
Ko si 75% prepričan o naslednjem koraku, ga izvedi.
Odločitev ni sprejeta, dokler ljudje ne vedo:
- kdo je odgovorna oseba za nalogo
- roka za izvedbo
- imena ljudi, na katere bo odločitev vplivala in morajo zato zanjo vedeti, jo razumeti in se strinjati (ali pa vsaj ne aktivno nasprotovati)
- imena ljudi, ki morajo biti o odločitvi obveščeni, čeprav ne bo neposredno vplivala na njih
Je dana situacija generična, ali gre za izjemo?
- Gre za edinstven dogodek, in ga moramo obravnavati kot takega?
- Generično moramo vedno nasloviti s pravilom oz. načelom. Izjeme pa obravnavamo posamično.
- Najpogostejša napaka je, da generične situacije obravnavamo kot zaporedje unikatnih dogodkov
- Enako pogosto je tudi, da novo situacijo obravnavamo kot zgolj še en primer starega proglema in jo torej rešujemo z obstoječimi pravili
- “Če bi moral s tem živeti dlje časa, bi bil pripravljen?” Če je odgovor “ne”, potem moramo najti bolj splošno, konceptualno rešitev, tako ki ustvari pravo pravilo
Odločitev je potrebno spremeniti v aktivnosti
- odločitev ne bo imela učinka, če so že od začetka niso jasne potrebne aktivnosti
- odločitev mora postati od nekoga naloga in odgovornost - do takrat to ni “odločitev”, ampak “dober namen”
- to je še posebej pomembno, ko odločitev vključuje spremembe v obnašanju in navada.
Ni dovolj, da je naloga jasno dodeljena in da je odgovorna oseba dejansko tudi sposobna zagotoviti rezultate - potrebno je uskladiti tudi njihove standarde in [[Motivacija]] za doseganje rezultatov.
Vprašanja za določanje želenega razultata
- Kaj želimo z odločitvijo doseči? Kakšni so minimalni kriteriji? Kakšni so pogoji?
- Kateri je najpomemnješi kriterij, na podlagi katerega se bo odločitev merila? Na izbiro mora biti več različnih kriterijev, več alternativ
- Kakšna bi bila prava rešitev, ki bi zadostila kriterijem? Preden se posvetimo kompromisom, prilagoditvam, ipd., ki odločitev naredijo sprejemljivo
Usklajevanje mnenj
Kako v podjetju sprejeti odločitev? Pogovarjaj (in kregaj se) in tako boš videl, kdo si stvar bolj želi - naredi na ta način.
Sprejetje prave odločitve vključije boj in konflikt različnih mnenj in resnega preučevanja različnih alternativ
Učinkovit vodja spodbuja mnenja. Hkrati pa zahteva, da tisti, ki jih deli tudi kritično premisli o posledicah
- “Kaj bi morali vedeti, da bi lahko testirali to hipotezo?”
- “Kakšna bi morala biti dejstva, da bi bila to dobra opcija?”
- Naj postane navada, da premisliš kaj moraš pogledati, analizirati in testirati. To je odgovornost tistega, ki poda mnenje.
Prvo pravilo sprejemanja odločitev je, da se odločitev ne sprejme, če se vsi z njo strinjajo.
- Argumentirana, dokumentirana, premišljena debata in nestrinjanje.
- Že sama debata lahko rodi alternativne odločitve.
- Nestirnjanje je potrebno za spodbudo domišljije.
- Ne začneš s predpostavko, da je ena odličitev pravilna in torej morajo biti ostale napačne. Niti, da ima nekdo prav in nekdo drug ne. Začneš z zavezanostjo ugotoviti, zakaj se ljudje ne strinjajo.
- Nestrinjanje uporabiš, da vidiš različne poglede in da se prepričaš, da pregledaš vse pomembne dejavnike in vidike.
Alternativen pogled: Ne poskušaj doseči, da se vsi o nečem strinjajo. Če potrebuješ popoln konsenz, potem ima najbolj svojeglava oseba največ moči.
